Dobrodošli

Posvet ob 20-letnici akcije Sever

Četrtek, 26. november 2009

Ob 20. obletnici dogodkov leta 1989 je Združenje Sever v Državnem svetu organiziralo strokovni posvet, da bi celovito osvetlili pomen akcije Sever v kontekstu družbenih, političnih in varnostnih razmer v takratni slovenski in jugoslovanski družbi.

Namen strokovnega posveta je po besedah predsednika odbora za organizacijo posveta Marjana Antončiča vsestransko in celovito ter na ustrezni ravni predstaviti dogodke izpred dvajsetih let. Povedal je, da bodo referati posameznih udeležencev izšli v zborniku, ki ga bo v okviru revije Varstvoslovje v 3.000 izvodih izdala Fakulteta za varnostne vede. Prejele ga bodo tudi šolske knjižnice, s čimer želimo dvigniti raven zavesti o pomenu teh dogodkov, saj javnost o tem žal še vedno premalo ve.

V uvodnem nagovoru je ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal poudarila, da so pri procesih demokratizacije v Sloveniji aktivno sodelovali tudi pripadniki organov za notranje zadeve, in to "z odločnostjo in odločenostjo, da preprečijo namere mitingaške politike o destabilizaciji slovenske republiške oblasti in vzpostavitvi izrednih razmer". Pripadniki organov za notranje zadeve so s svojo preudarnostjo po njenih besedah tedaj odigrali izjemno pomembno vlogo: "Izkazana raven usposobljenosti, strokovnosti in etičnih meril se je upravičeno pokazala v dvigu ugleda in zaupanja slovenskih prebivalcev do milice, hkrati pa je tudi nakazala vizijo, v katero smer bo šla v prihodnosti."

Predsednik Združenja Sever Milan Horvat je opozoril, da 1. december 1989 pomeni tudi svojevrstno prelomnico v zavesti vseh miličnikov in večine Slovencev, da je Slovenija odločena do konca izvesti demokratične procese. "Pri preprečitvi t. i. mitinga resnice v Ljubljani ni šlo zgolj za policijsko akcijo, akcija Sever je bila veliko več kot to. Šlo je za politične odločitve, s katerimi so se ubadali takratno predsedstvo, izvršni svet in republiška skupščina Slovenije. Naloge milice oz. organov za notranje zadeve so bile voditi priprave na najhujše, kar bi se lahko zgodilo, in preprečiti miting z vsemi sredstvi. Pri tem je milica izkazala veliko domoljubje, strokovnost, odločnost in pripravljenost," je dejal Horvat.

Kot slavnostni govornik je na posvetu nastopil mag. Blaž Kavčič, predsednik Državnega sveta RS. Po njegovem moramo biti ponosni na zgodovinsko vlogo slovenske policije –  tedanje milice, ki je učinkovito in izredno profesionalno prispevala k temu, da že osemnajst let živimo v samostojni, mednarodno priznani, predvsem pa varni državi.

"V teh dneh razmišljamo o trenutkih in obdobjih, ko se je bistrila državotvornost," je dejal mag. Kavčič in dodal, da v akciji Sever vidi ostro, učinkovito, tvegano obliko veta na Miloševićev poskus prevzemanja oblasti v Sloveniji, "ustvarjalno upornost ustvarjalcev akcije Sever" in pogum pri uveljavljanju stališč, da oblast nima vedno in o vsem prav. Med Slovenci je po njegovem takrat dozorevalo prepričanje, da prihaja v zgodovini pravi trenutek za uresničitev sanj. Scenarij velikosrbske centralizacije in ideja poslednjega velikega mitinga sta propadla. Zgodil se je "prelom v glavah", je dejal in nadaljeval: "Milica je z odlično vodeno akcijo preprečila posledice usodnega soočenja prebivalcev z demonstranti. Brez takratne in takšne milice dogodki ne bi bili mirni in varni, ne bi bilo uspešnih prevzemov mejnih prehodov, ne bi bilo varnih poti politikov na pogajanja itd. To so bili pogumni trenutki, za katere se ni vedelo, kako se bodo končali. Pri tem je bila dilema miličnikov še večja, saj so na kocko postavili svoja življenja."

Tudi po mnenju moderatorja na posvetu dr. Gorazda Meška, dekana Fakultete za varnostne vede Univerze v Mariboru, bo posvetovanje o akciji velik prispevek pri osvetlitvi takratnih dogodkov in osnova za nadaljnje raziskovanje tega pomembnega obdobja v novejši zgodovini samostojne Republike Slovenije. Tudi na

fakulteti si prizadevajo, da bi v učni program vnesli več teh vsebin in da bi takratne dogodke postavili v boljši okvir. "Milica je nekoč delovala zakonito in legitimno in tako deluje tudi današnja policija. In Slovenija ter Slovenci imajo tako kot takrat tudi danes svojo policijo, ki jim zagotavlja varnost," je še zaključil.

Pomembni akterji osamosvojitvenih procesov v Sloveniji in udeleženci ter vodje akcije Sever so akcijo vsestransko predstavili z naslednjimi referati:

  • Zgodovinske okoliščine, v katerih je bil preprečen miting resnice v Ljubljani - dr. Božo Repe, doktor znanosti, redni profesor za sodobno slovensko zgodovino na Filozofski fakulteti v Ljubljani
  • Slovenski ne mitingaškemu rušenju ustavnosti in zakonitosti - Janez Stanovnik, univ. dipl. ekonomist, predsednik Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije, v obdobju 1988 - 1990 predsednik Predsedstva Socialistične republike Slovenije
  • Politične okoliščine in pravne podlage za prepoved t. i. mitinga resnice - Miran Potrč, univ. dipl. pravnik, podpredsednik Državnega zbora Republike Slovenije,  v obdobju 1986 – 1990 predsednik Skupščine SR Slovenije in Ustavne komisije Skupščine SRS
  • Pot do preprečitve t. i. mitinga resnice - Tomaž Ertl, univ. dipl. politolog, republiški sekretar za notranje zadeve v obdobju 1980 – 1990
  • Organi za notranje zadeve v času družbenih sprememb v Sloveniji in Jugoslaviji ter v akciji Sever - Branimir Bračko, univ. dipl. pravnik, namestnik republiškega sekretarja za notranje zadeve v pokoju
  • Vloga in aktivnosti slovenske milice v akciji Sever in v času osamosvojitvenih procesov Republike Slovenije - dr. Tomaž Čas, magister pravnih znanosti, doktor obramboslovja, državni sekretar na Ministrstvu za obrambo v pokoju
  • Prizadevanja za legitimnost delovanja milice - mag. Pavle Čelik, magister sociologije, načelnik Uprave milice v pokoju
  • Pravni vidik  preprečitve javnega shoda t.i. mitinga resnice v Ljubljani (teme in dileme) - mag. Slavko Debelak, magister pravnih znanosti, državni sekretar na Ministrstvu za notranje zadeve v pokoju
  • Delovanje posebnih enot milice Republiškega sekretariata za notranje zadeve v akciji Sever - Branko Šekoranja, dipl. obramboslovec, sekretar, vodja sektorja za obrambno in varnostno načrtovanje MNZ
  • Služba državne varnosti in akcija Sever - Janez Franc Piber, agronom, namestnik načelnika Varnostne informativne službe RSNZ v pokoju
  • Vloga in aktivnosti Uprave za notranje zadeve Krško v akciji Sever - Miha Molan, univ. dipl. pravnik, državni sekretar na Ministrstvu za notranje zadeve v pokoju
  • Mitingu resnice »NE« - Borut Likar, dipl. obramboslovec, generalni direktor policije v pokoju
  • Akcija Sever skozi perspektivo medijev - Anton Bukovnik, univ. dipl. obramboslovec, in Tadeja Kolenc, univ. dipl. sociologinja družboslovne informatike, oba zaposlena v Službi generalnega direktorja policije
  • Vloga Slovenskih železnic pri preprečitvi mitinga resnice v Ljubljani – Edvard Škerbec, nekdanji  
  • Sindikat strojevodij odločno proti prevozom vlakov z mitingaši – Slavko Kmetič, nekdanji predsednik sindikata strojnega osebja Slovenije in Istre
Proglas | Izvedba: Interplanet